Tokrat smo pripravili ričet – vsesplošno znano slovensko jed na žlico. Krepčilno, močno enolončnico, ki nas je pogrela v teh mrzlih dnevih. To enolončnico zagotovo že vsi poznate, pripravljale pa so jo že naše babice – nekatere tako, spet druge pa malo drugače. Vsem je pa bilo skupnega to, da je ponavadi cela hiša dišala po prekajenem mesu in sladkobi zelenjave. Ta enolončnica je celo naša narodna jed. Nekateri jo preprosto poimenujejo po njeni glavni sestavini-ješprenj, vsem je pa poznana pod imenom ričet.

Poglejmo naš video recept za ričet male kuhne
Ok, pregledali smo video in nekateri ste že pripravljeni na kuhanje! Če je tako, potem skočite direktno na recept!
Kaj je ješprenj in kako bo obogatil naš ričet?
Ječmen je prastaro zimsko žito, ki po svojih, zdravju prijaznih lastnostih zagotovo prekaša pšenico. Pa vendarle ljudje v Sloveniji pogosto pozabimo na njega. Vsem je znana uporaba ječmena pri varjenju piva ali pa destilaciji viskija, a kar se tiče hrane, ljudje pogosto pozabimo na njega. Za kuhanje uporabljamo olupljen ječmen, ki ga poimenujemo ješprenj in to je tudi edina razlika med njima. Polek nekako tradicionalnega ričeta, so pa naše babice z ječmenom znale pripraviti tudi odlične žitne kave, ki smo jih vsi radi pili z mlekom, ko še za pravo kavo nismo bili dovolj stari. 🙂

Lahko ješprenj še uporbimo za kaj drugega kot pa samo ričet?
Ješprenj je odličen tudi za pripravo najrazličnejših solat. Iz njega lahko izdelamo tudi razne polpete ali pa ga preprosto zakuhamo kot kašo v mleku in ga ponudimo ob zajtrku. Zaradi svoje zanimive teksture in vseh vitaminov, zdravih maščob in vlaknin, ki jih premore, je ješprenj izjemno uporabno in nenazadnje tudi zdravo žito. Z malo domišljije ga lahko uporabimo na mnogotere načine.
Ker smo hoteli jed na žlico in nekaj slovenskega, kar so kuhale naše babice, smo ješprenj danes uporabili v enolončnici – ričetu.
Prvo namočimo ješprenj – to bo skrajšalo čas kuhanja
Da bi se naš ješprenj lepše skuhal in ker smo želeli čas kuhanja skrajšati, smo ga prelili z mrlo vodo in čez noč namakali v le-tej. Pri kuhanju z ješprenjem je pomembna tudi uporabljena količina; za ješprenj namreč velja pregovor, da lahko že polkilska vrečka nahrani cel bataljon vojakov. Ko se ješprenj namaka, se napije vode in zato nabrekne, ko se kasneje kuha, pa nabrekne še bolj. Zato je potrebno pazljivo odmeriti pravo količino, saj bodo kasneje iz ene pesti suhega ješprenja, nastale skoraj tri kuhanega. Če ga odmeriš preveč, kar brez skrbi, lahko ga uporabiš za solato ali ponudiš kot prilogo mesu in/ali zelenjavi.

Pripravimo ričet, kot so ga včasih pripravile naše babice
Naslednji dan smo pripravo začeli tako, da smo najprej sesekljali veliko čebulo in na koščke sesekljali korenček. In ker imamo radi barvitost zelenjave, smo temu dodali še rumen korenček in rumeno kolerabo.

Nato smo v loncu raztopili radodarno merico ocvirkove masti in na njen prepražili našo zelenjavo. Tej smo ji čez nekaj minut dodali še sesekljan česen. Ko smo vse skupaj popražili, smo zelenjavi dodali še namočen ješprenj in seveda prekajena rebra. V ričetu namreč ne sme manjkati okusa po prekajenem.
Kakšno prekajeno meso naj uporabim za moj ričet?



Če imaš možnost, uporabi domače prekajeno meso. Mi smo tokrat uporabili čudovita prekajena svinjska rebra Kodila, ki so poskrbela za globino okusa in klasično prekajeno aromo v našem ričetu. Prekajena rebra lahko nadomestiš tudi s kranjsko klobaso. Naš ričet smo nato zalili z jušno osnovo in počasi kuhali eno uro oziroma dokler se naš ješprenj ni skuhal, sam ričet pa se prepojil z dimnim okusom prekajenega mesa. Pomembno je poudariti, da ješprenja ni dobro razkuhati, saj izgubi to zabavno in zanimivo teksturo, ki da dela posebnega.
Ko ni razkuhan, je po teksturi rahlo žvečljiv, a vendarle mehak in odličen za pod zob. Lahko bi rekli, da je najboljši, ko je skuhan skoraj “al dente”, se pravi, ko med zobmi čutimo njegovo teksturo in obliko. Ne želimo, da razpade kot razkuhana kaša. Ko je bil naš ričet že skoraj kuhan, smo dodali še kuhan fižol. Ko se je še ta v enolončnici segrel, smo ričet lepo zajeli in postavili na krožnik.
Če imaš rad sebe in ljudi, ki jim boš postregel ta ričet, ne izpusti naslednjega koraka!!!
Ker ričet ponavadi ne izgleda najbolje, smo dodali še nekaj barve, da ga postavimo nad vse ostale ričete, ki si jih kadarkoli poskusil. Okrasili smo ga še s sesekljanim peteršijem in popečenimi kruhovimi kockami.
Izgled je tisti ključen del ričeta, ki ga vsi zanemarijo. Očitno imamo nekje globoko v sebi en majhen delček prirojene slovenske depresije, ki pravi, da morajo jedi na žlico izgledati kot presoljena snežna brozga na strani ceste, ob skrajnem koncu zime. Imej se rad in ne dovoli, da tvoj ričet izgleda kot nekaj, s čim bi želel razočarati svojo družino.
Sem vedel, da bi moral dat peteršilj in hrustljave kocke kruha na vrh.
Tvoje besede po tem, ko te mama razdedini zaradi tvojega sivega ričeta
Mala Kuhna opozarja: Depresiven ričet lahko škodi vaši dediščinski razpravi.
Ali lahko uporabim še kakšne začimbe v svojem ričetu?
Tokrat nismo uporabili nobene druge začimbe kot sol. Želeli smo namreč, da naša odlična zelenjava iz vrta in prekajen kos mesa resnično prideta do izraza. Če želiš, seveda dodaj zažimbe po želji, lahko dodaš naprimer kumino, lovorjev list, peteršilj, luštrek, timijan oziroma preprosto vse, kar ti je všeč in za kar si prepričan, da bo šlo dobro s sladkastim okusom ješprenja in gomolnic ter globokega okusa prekajenega mesa.
Če pa potrebuješ še kakšno idejo za topel zimski recept, si pa oglej naše čufte v paradižnikovi omaki s pire krompirjem. Še ena taka domača specialiteta, ki pogreje srce in zaigra na duh slovenskosti.